vodnik po pasmi
Maine coon je največja nehibridna pasma domače mačke in naravna pasma iz ameriške zvezne države Maine. Odrasel samec tehta med 5,8 in 11,3 kilograma, samica med 4,5 in 6,8 kilograma, pasma pa raste vse do tretjega ali petega leta. Mednarodna zveza FIFe jo vodi pod kodo MCO.
| Koda FIFe | MCO |
|---|---|
| Izvor | Maine, Združene države Amerike |
| Priznanje FIFe | 1982 |
| Teža samca | 5,8–11,3 kg |
| Teža samice | 4,5–6,8 kg |
| Konec rasti | skelet pri 18 do 24 mesecih, teža do tretjega ali petega leta |
| Dlaka | polsrednje dolga do dolga, dvojna, delno vodoodbojna |
| Barve oči | vse razen modre; modra le pri beli, van in harlekin |
| Življenjska doba | običajno 12 do 15 let |
| Priznane barvne kombinacije | več kot 75 |
Kako velik zraste v resnici
Velikost je razlog, zaradi katerega večina ljudi sploh naleti na to pasmo, in hkrati mesto, kjer je na spletu največ pretiravanja. Spodnja razpona veljata za zdravo, normalno zgrajeno žival. Samci so občutno večji od samic, razlika pa se pokaže šele po šestem mesecu.
| Starost | Samec | Samica |
|---|---|---|
| Novorojenček | 90–170 g | 90–150 g |
| 1 mesec | 0,62–0,82 kg | 0,55–0,74 kg |
| 3 meseci | 1,68–2,40 kg | 1,50–2,27 kg |
| 6 mesecev | 3,40–5,90 kg | 3,08–4,30 kg |
| 1 leto | 5,80–9,03 kg | 4,50–6,50 kg |
| 2 do 5 let | 5,80–11,34 kg | 4,50–6,80 kg |
Enoletni maine coon še ni odrasel. Skelet se neha daljšati med osemnajstim in štiriindvajsetim mesecem, mišična masa in teža pa rasteta še do tretjega, pri nekaterih do petega leta.
Iz tega sledi tudi najpogostejša napaka novih lastnikov. Mladička se ne sme hraniti obilneje, da bi hitreje zrasel. Končna velikost je določena genetsko, prehitra rast pa po nepotrebnem obremeni sklepe. Dolgo obdobje odraščanja pomeni daljše obdobje povečanih potreb, ne večjih obrokov naenkrat.
Od kod prihaja
Maine coon je naravna pasma, kar pomeni, da je nastala brez načrtnega križanja. Razvila se je iz delovnih mačk na kmetijah in ladjah ameriške zvezne države Maine, kjer je danes uradna državna mačka. Prvi pisni zapisi o njej segajo v leto 1861, FIFe pa jo je priznala leta 1982.
Konec devetnajstega stoletja je bila pasma na razstavah zelo priljubljena, nato jo je izpodrinila perzijska mačka in skoraj je izginila. Leta 1953 je Central Maine Cat Club začel prizadevanja za njeno ohranitev in napisal prvi standard.
O izvoru krožita dve zgodbi, ki ju je vredno postaviti na mesto. Prva pravi, da je pasma križanec z rakunom, kar biološko ni mogoče; mit izvira iz rjave progaste dlake in košatega repa. Druga pripisuje prednike mačkam Marije Antoanete, ki naj bi z ladjo pobegnile v Ameriko. Tudi ta nima podlage. Pasma je nastala iz domačih mačk Nove Anglije in dolgodlakih mačk, ki so jih pripeljali pomorščaki.
Po čem ga prepoznaš
Standard FIFe zahteva dolgo in močno telo s široko prsmi ter močnimi nogami. Dlaka je takšna, kakršno so zahtevale zime v Maineu: gosta, z mehko podlanko in grobim, padajočim krovnim dlakom, ki odbija vodo. V standardu se zato imenuje all weather coat. Dolžina ni enakomerna, krajša je na ramenih, daljša na trebuhu, zadnjih nogah in repu. Dlaka na repu je dolga in vedno plapolajoča.
Odrasel samec mora imeti večjo in širšo glavo od samice ter zelo močan, mišičast vrat. Pri barvi oči velja preprosto pravilo: dovoljene so vse barve razen modre, ne glede na barvo dlake. Modre oči so dovoljene le pri beli mački ter pri vzorcih van in harlekin.
FIFe od leta 2022 prepoveduje vsako križanje maine coona z drugimi pasmami. Razred novice je odprt le za dolgodlake mačke, rojene v severovzhodni Ameriki, z dokazanim izvorom.
Barve in vzorci
Priznanih je več kot petinsedemdeset kombinacij. Osnovne polne barve so bela, črna, modra, kremna in rdeča, vzorci tabby pa klasični, mackerel in ticked. K temu se dodajo dim in srebro, želvovina, škratasta kombinacija in bela lisavost.
Nepriznane so čokoladna, lila, cinnamon, fawn in karamelna barva ter point vzorec. Če jih mačka ima, to kaže na križanje z drugo pasmo. To je uporabno vedeti pred nakupom, saj se nepriznane barve pogosto oglašujejo kot redke in dražje.
Dodatni prsti
Zgodovinsko je imelo dodatne prste okoli štirideset odstotkov izvorne populacije; široke šape so na snegu delovale kot krplji. Danes so organizacije razdeljene. FIFe polidaktilnih mačk ne registrira in ne razstavlja, britanski GCCF jih ne vpiše v aktivni register, ameriška TICA pa jih vodi kot sestrsko pasmo z največ sedmimi prsti na šapo.
Sama polidaktilija ni zdravstvena težava. Le redko se pri preaksialni obliki dodatni prst zaraste v blazinico in je potreben poseg.
Najbolj registrirana pasma na svetu
V statistiki FIFe za leto 2024 je bil maine coon na prvem mestu: 23.775 registriranih mladičkov, kar je 24,7 odstotka vseh registracij tistega leta. Leta 2025 je prehitel tudi ragdolla in postal najbolj registrirana pasma pri ameriški CFA. Priljubljenost ima tudi senčno stran, saj hitro rastoče povpraševanje privablja vzreditelje brez testiranj in brez rodovnikov.